Osnove osebne obrambe
Obramba je ključ do zmage v košarkarski igri. Trenerji imajo radi igralce, ki so v obrambi pripravljeni trdo delati. Ne zadošča biti dober strelec in se ne potruditi v obrambi. Za dobro obrambo so potrebne naslednje lastnosti:
Obramba je ključ do zmage v košarkarski igri. Trenerji imajo radi igralce, ki so v obrambi pripravljeni trdo delati. Ne zadošča biti dober strelec in se ne potruditi v obrambi. Za dobro obrambo so potrebne naslednje lastnosti:
- volja za trdo delo
- koncentracija
- pozitivna agresivnost
- odločnost
Za dobro obrambo so nujni:
- pravilna obrambna preža
- delo nog
- ohranjanje pravilne obrambne postavitve glede na gibanje in položaj žoge
Vsak obrambni igralec je pri osebni obrambi zadolžen za pokrivanje točno določenega napadalca. Takoj, ko moštvo izgubi žogo, poišče vsak svojega in steče k njemu.
Obrambna preža
Stopala so v širini ramen, kolena pokrčena. Noga, ki je bližje sredini igrišča (po dolžini), je pomaknjena malce naprej. Težišče je na sprednjem delu stopal. Pogled je usmerjen naprej. Položaj rok je odvisen od položaja napadalca. Če je napadalec, ki ga pokrivamo izven območja meta, potem imamo roke v višini pasu, z dlanmi obrnjenimi navzven, v komolcih pa rahlo pokrčeni. Če skušamo izbiti žogo, to storimo od spodaj navzgor. Če je napadalec v območju meta, potem imamo eno roko v višini ramen ali glave (oviranje pogleda in blokada meta), z drugo, ki je nižje, pa oviramo podajo in pritiskamo na linijo podaje. Obe sta rahlo pokrčeni v komolcih. Ko napadalec nima žoge se postavimo v položaj plitvega trikotnika. Roko na strani žoge imamo dvignjeno v liniji podaje (preprečujemo možnost podaje). Dlan je usmerjena proti žogi. V tem položaju vidimo tako igralca, ki ga pokrivamo, kot tudi žogo. Z drugo roko pa nadziramo napadalca.
Gibanje s prisunskimi koraki
To gibanje omogoča stabilnost in hitro spreminjanje smeri v obrambi. Ko pa je gibanje napadalca prehitro, preidemo v tek. S prisunskimi koraki se lahko gibamo v vse smeri. V vseh primerih najprej izkoračimo nogo na strani gibanja, drugo pa prisunemo, vendar ne popolnoma. Med stopali mora biti najmanj za stopalo razmaka, tudi ko drugo nogo prisunemo. Težišče je na sprednjem delu stopal. Ne poskakujemo, ampak drsimo nad tlemi (glisiramo). Ena noga je vedno na tleh. Tako se lahko hitreje odzovemo na spremembo gibanja napadalca.
Zakorak obrambnega igralca
Zakorak obrambnega igralca je obrat nazaj z nogo, ki je v smeri prodora napadalca (okoli 45 stopinj), s ciljem da ohrani pozicijo med košem in igralcem, ki ga pokriva. Če napadalec, ki ga pokrivamo preide v prodor v našo desno, naredimo zakorak z desno nogo in nadaljujemo s spremljanjem napadalca. S tem tudi preprečimo osebno napako, ki bi jo storili, če bi ostali v smeri gibanja napadalca.
Pokrivanje igralca z žogo
Obrambni igralec, ki pokriva igralca z žogo, mora biti vedno med igralcem, ki ga pokriva in med košem. Če napadalec žogo vodi, se postavimo za dolžino roke stran in z rokami vršimo pritisk na žogo in met. Če je napadalec, ki ga krijemo počasnejši, se pomaknemo malo bližje. Če je napadalec, ki ga krijemo hitrejši, se pomaknemo se malo bolj stran od njega. Če je napadalec prijel žogo po vodenju, se mu približamo in z rokami povečamo pritisk na žogo in met. Roke gibljemo poljubno, nepredvidljivo. Pri mlajših kategorijah je koristno usmerjati napadalca na njegovo šibkejšo roko (desničarja na levo, levičarja na desno), tako da se postavimo malce bolj v stran močnejše roke.
Pokrivanje igralca brez žoge
Cilj je preprečiti sprejem podaje igralcu, katerega pokrivamo. Še zmeraj ostanemo v obrambni preži med igralcem, ki ga pokrivamo in med košem, s tem da se pomaknemo malce proti žogi, roka in koleno pa sta na liniji možne podaje do igralca, ki ga krijemo.
Pritisk na žogo
Glavni cilj obrambnega igralca je preprečiti podajo ali met. Vršimo maksimalen pritisk na žogo. Z zgornjo roko sledimo žogi. Žogo izbijamo od spodaj navzgor. Ne naredimo nepotrebne osebne napake, ampak čakajmo na napako nasprotnika. Če ima napadalec žogo dobro zaščiteno, jo ne poskušajmo doseči in s tem poslabšati svoj položaj, kar bi pomenilo uspešen prodor. Z rokami bodimo hitri, tako da izsilimo napako pri podaji ali metu.
Hitrost
Če imamo težišče na sprednjem delu stopal smo veliko hitrejši in spretnejši. Pri gibanju s prisunskimi koraki drsimo in ne skačemo, kar bi pomenilo izgubo časa, medtem ko smo v zraku. Nikoli ne potegnemo noge k nogi. Medtem, ko v obrambni preži čakamo napadalčevo akcijo, lahko rahlo cepetamo z nogami, tako da potem hitreje reagiramo. Vztrajajmo v preži. Ne spreminjajmo višine.
Vidno polje
Glava je pokonci, pogled usmerjen naprej. V vsakem trenutku moramo videti napadalca, ki ga pokrivamo in žogo, ko je v posesti drugega. Če smo v dvomih glede dogajanja, potem poglejmo kje se nahaja žoga. Pri vračanju v obrambo spremljajmo žogo.
Pristop
Potrebna je pozitivna kontrolirana agresivnost. Želeti si moramo igrati obrambo. Želeti si moramo priti do žoge. Povejmo si, da napadalec ne bo prišel mimo nas ali zadel met preko nas.
Potrudimo se, saj igramo za ekipo, kar pomeni odgovornost.
Čuvanje prostora v raketi
V obrambi ne smemo dovoliti nasprotniku, da pride z žogo v raketo. Pod nobenim pogojem ne sme biti nasprotni igralec nepokrit v raketi. Pod nobenim pogojem ne smemo podajati preko rakete, če so nasprotni igralci v bližini.
Komuniciranje
Naglas opozarjajmo svoje soigralce, kaj se dogaja. To lahko tudi dekoncentrira nasprotnika. Ko igralec, ki ga pokrivamo dobi žogo, zavpijemo ŽOGA, da vsi vedo, kje se nahaja žoga. Ko napadalec, ki ga pokrivamo uspe s prodorom, zavpijemo PRODOR. Ko napadalec, ki ga pokrivamo vrže na koš, zavpijemo MET, da vsi vedo, da je met. Ko v obrambi prevzamemo napadalca, zavpijemo PREVZEM.
Usmerjanje napadalca v širino ali v kot igrišča
Igralca, ki vodi žogo usmerjamo v širino, proti stranski črti ali pa v kot igrišča. Ne dovolimo prodora v sredino in v raketo.
Pokrivanje po izgubljeni žogi
Po izgubljeni žogi naj igralec, ki je najbližje žogi nekaj trenutkov odigra maksimalno obrambo, da se lahko ostali pravočasno vrnejo v fazo obrambe.
Blokade meta
Ko skušamo blokirati met ne nagibajmo rok naprej in dol. Roke dvignimo in ohranimo vertikalo, ker tako ne bomo storili osebne napake. Ne skačimo na met, dokler ne vidimo, da je žoga zapustila roko nasprotnika, drugače bomo nasedli na varanje meta in prodor.
Pomoč soigralcu
Pri prodoru ali pobegu nasprotnika z žogo mora najbližji soigralec pomagati in skušati ustaviti prodor.
Prevzemanje
Če napadalca izvedeta križanje z žogo ali blokado, se poskušata obrambna igralca prebiti vsak za svojim (preboj pred ali za soigralcem). Če pa napadalec po križanju ali blokadi uspešno prodira ali meče, pa obrambna igralca prevzameta napadalca.
Pokrivanje centra na poziciji nizkega centra
Centra na poziciji nizkega centra pokrivamo tako, da se delno ali v celoti postavimo pred njega. Če je žoga zgoraj, se postavimo z zgornje strani. Če je žoga spodaj, pa s spodnje strani.
Obrambna preža
Stopala so v širini ramen, kolena pokrčena. Noga, ki je bližje sredini igrišča (po dolžini), je pomaknjena malce naprej. Težišče je na sprednjem delu stopal. Pogled je usmerjen naprej. Položaj rok je odvisen od položaja napadalca. Če je napadalec, ki ga pokrivamo izven območja meta, potem imamo roke v višini pasu, z dlanmi obrnjenimi navzven, v komolcih pa rahlo pokrčeni. Če skušamo izbiti žogo, to storimo od spodaj navzgor. Če je napadalec v območju meta, potem imamo eno roko v višini ramen ali glave (oviranje pogleda in blokada meta), z drugo, ki je nižje, pa oviramo podajo in pritiskamo na linijo podaje. Obe sta rahlo pokrčeni v komolcih. Ko napadalec nima žoge se postavimo v položaj plitvega trikotnika. Roko na strani žoge imamo dvignjeno v liniji podaje (preprečujemo možnost podaje). Dlan je usmerjena proti žogi. V tem položaju vidimo tako igralca, ki ga pokrivamo, kot tudi žogo. Z drugo roko pa nadziramo napadalca.
Gibanje s prisunskimi koraki
To gibanje omogoča stabilnost in hitro spreminjanje smeri v obrambi. Ko pa je gibanje napadalca prehitro, preidemo v tek. S prisunskimi koraki se lahko gibamo v vse smeri. V vseh primerih najprej izkoračimo nogo na strani gibanja, drugo pa prisunemo, vendar ne popolnoma. Med stopali mora biti najmanj za stopalo razmaka, tudi ko drugo nogo prisunemo. Težišče je na sprednjem delu stopal. Ne poskakujemo, ampak drsimo nad tlemi (glisiramo). Ena noga je vedno na tleh. Tako se lahko hitreje odzovemo na spremembo gibanja napadalca.
Zakorak obrambnega igralca
Zakorak obrambnega igralca je obrat nazaj z nogo, ki je v smeri prodora napadalca (okoli 45 stopinj), s ciljem da ohrani pozicijo med košem in igralcem, ki ga pokriva. Če napadalec, ki ga pokrivamo preide v prodor v našo desno, naredimo zakorak z desno nogo in nadaljujemo s spremljanjem napadalca. S tem tudi preprečimo osebno napako, ki bi jo storili, če bi ostali v smeri gibanja napadalca.
Pokrivanje igralca z žogo
Obrambni igralec, ki pokriva igralca z žogo, mora biti vedno med igralcem, ki ga pokriva in med košem. Če napadalec žogo vodi, se postavimo za dolžino roke stran in z rokami vršimo pritisk na žogo in met. Če je napadalec, ki ga krijemo počasnejši, se pomaknemo malo bližje. Če je napadalec, ki ga krijemo hitrejši, se pomaknemo se malo bolj stran od njega. Če je napadalec prijel žogo po vodenju, se mu približamo in z rokami povečamo pritisk na žogo in met. Roke gibljemo poljubno, nepredvidljivo. Pri mlajših kategorijah je koristno usmerjati napadalca na njegovo šibkejšo roko (desničarja na levo, levičarja na desno), tako da se postavimo malce bolj v stran močnejše roke.
Pokrivanje igralca brez žoge
Cilj je preprečiti sprejem podaje igralcu, katerega pokrivamo. Še zmeraj ostanemo v obrambni preži med igralcem, ki ga pokrivamo in med košem, s tem da se pomaknemo malce proti žogi, roka in koleno pa sta na liniji možne podaje do igralca, ki ga krijemo.
Pritisk na žogo
Glavni cilj obrambnega igralca je preprečiti podajo ali met. Vršimo maksimalen pritisk na žogo. Z zgornjo roko sledimo žogi. Žogo izbijamo od spodaj navzgor. Ne naredimo nepotrebne osebne napake, ampak čakajmo na napako nasprotnika. Če ima napadalec žogo dobro zaščiteno, jo ne poskušajmo doseči in s tem poslabšati svoj položaj, kar bi pomenilo uspešen prodor. Z rokami bodimo hitri, tako da izsilimo napako pri podaji ali metu.
Hitrost
Če imamo težišče na sprednjem delu stopal smo veliko hitrejši in spretnejši. Pri gibanju s prisunskimi koraki drsimo in ne skačemo, kar bi pomenilo izgubo časa, medtem ko smo v zraku. Nikoli ne potegnemo noge k nogi. Medtem, ko v obrambni preži čakamo napadalčevo akcijo, lahko rahlo cepetamo z nogami, tako da potem hitreje reagiramo. Vztrajajmo v preži. Ne spreminjajmo višine.
Vidno polje
Glava je pokonci, pogled usmerjen naprej. V vsakem trenutku moramo videti napadalca, ki ga pokrivamo in žogo, ko je v posesti drugega. Če smo v dvomih glede dogajanja, potem poglejmo kje se nahaja žoga. Pri vračanju v obrambo spremljajmo žogo.
Pristop
Potrebna je pozitivna kontrolirana agresivnost. Želeti si moramo igrati obrambo. Želeti si moramo priti do žoge. Povejmo si, da napadalec ne bo prišel mimo nas ali zadel met preko nas.
Potrudimo se, saj igramo za ekipo, kar pomeni odgovornost.
Čuvanje prostora v raketi
V obrambi ne smemo dovoliti nasprotniku, da pride z žogo v raketo. Pod nobenim pogojem ne sme biti nasprotni igralec nepokrit v raketi. Pod nobenim pogojem ne smemo podajati preko rakete, če so nasprotni igralci v bližini.
Komuniciranje
Naglas opozarjajmo svoje soigralce, kaj se dogaja. To lahko tudi dekoncentrira nasprotnika. Ko igralec, ki ga pokrivamo dobi žogo, zavpijemo ŽOGA, da vsi vedo, kje se nahaja žoga. Ko napadalec, ki ga pokrivamo uspe s prodorom, zavpijemo PRODOR. Ko napadalec, ki ga pokrivamo vrže na koš, zavpijemo MET, da vsi vedo, da je met. Ko v obrambi prevzamemo napadalca, zavpijemo PREVZEM.
Usmerjanje napadalca v širino ali v kot igrišča
Igralca, ki vodi žogo usmerjamo v širino, proti stranski črti ali pa v kot igrišča. Ne dovolimo prodora v sredino in v raketo.
Pokrivanje po izgubljeni žogi
Po izgubljeni žogi naj igralec, ki je najbližje žogi nekaj trenutkov odigra maksimalno obrambo, da se lahko ostali pravočasno vrnejo v fazo obrambe.
Blokade meta
Ko skušamo blokirati met ne nagibajmo rok naprej in dol. Roke dvignimo in ohranimo vertikalo, ker tako ne bomo storili osebne napake. Ne skačimo na met, dokler ne vidimo, da je žoga zapustila roko nasprotnika, drugače bomo nasedli na varanje meta in prodor.
Pomoč soigralcu
Pri prodoru ali pobegu nasprotnika z žogo mora najbližji soigralec pomagati in skušati ustaviti prodor.
Prevzemanje
Če napadalca izvedeta križanje z žogo ali blokado, se poskušata obrambna igralca prebiti vsak za svojim (preboj pred ali za soigralcem). Če pa napadalec po križanju ali blokadi uspešno prodira ali meče, pa obrambna igralca prevzameta napadalca.
Pokrivanje centra na poziciji nizkega centra
Centra na poziciji nizkega centra pokrivamo tako, da se delno ali v celoti postavimo pred njega. Če je žoga zgoraj, se postavimo z zgornje strani. Če je žoga spodaj, pa s spodnje strani.
